V možgane se mi je zasadila nova ideja. Najprej je bila le seme, ki se je razvijalo v pravo steblo, liste in … sedaj cveti, kajti odprla sem svoj prvi blog. No ja, pravzaprav se roža ni razvijala takooo dolgo (ker sem se tega domislila včeraj, danes pa že pišem). Ker se na to področje ne preveč spoznam, sem za komentar povprašala slavno pisateljico bloga Nežo, ki pa ni bila ravno prepričjiva (pravi, da je to precej naporno, saj je težko dobiti ideje za pisanje). Kakorkoli. Vaja dela mojstra, če mojster dela vajo;) Ko sem že pri verzih, ugotovila sem, da so ti prav koristni, saj te lahko spremenijo v pravega optimističnega, močnega človeka, ki verjame sam vase. Navdih za verze oz. misli pa sem dobila danes, ko sem se pri uri kemije malo dolgočasila in pogledala nazaj, kjer so bili (kot vedno) obešeni rumeni listi, na njih pa razni verzi, npr. Učenje je luč. Tega sem si zapomnila, ker je bil najkrajši in ga v tistem trenutku nisem dojela. Verjetno učiteljica Tanja misli, da nas bo s tem vzpodbudila k učenju. Hm, morda pa vendar.